Aja, a gospodinjsko pomočnico imaš?

čiščenje stanovanja

 

 

Ste že kdaj razmišljali, kako bi bilo fajn, da bi imeli koga, ki bi vam vsaj 1x na teden prišel malo pomagat pri gospodinjstvu (vsaj zlikati tisti kup perila in mogoče narediti generalko oken)?     

 


Večina žensk bi 
potrebovala razbremenitev, sploh ko imajo naporno v službi, popoldan pa so večinoma same z otroki, saj ima tudi mož zahtevno službo. Kaj je tisto, zakaj se ne odločijo za ta korak?

 


Običajno pridejo 
na plan stara prepričanja (običajno tista, ki smo jih podedovali), kot npr.

 

 


saj zmorem vse sama (če ne, nisem dovolj dobra mama/žena),

- kaj bodo pa drugi rekli, saj nobene ne poznam, ki bi imela pomoč (sploh če ste doma na podeželju),

- tako pač je, saj je pri drugih enako,

- ne vem, če se bo mož strinjal...



Ko sem bila jaz še v službi in sem velikokrat prišla domov pozno, utrujena, nisem imela prav nobene volje, da se lotim še pospravljanja (ja, nujne stvari že), potem me je pa čakalo še delo z otroki za šolo in kaj kmalu je bilo konec dneva. Takrat sem bila prav tako v dvomih: želela sem 
imeti urejeno hišo in seveda prost vikend (to bi bilo možno, če bi vse naredila med tednom).

 


Odločila sem se za drugo možnost in si priskrbela pomoč (gospodinjsko pomočnico), pa čeprav le za nekaj ur na teden. Hvaležna sem še danes (tudi sebi), da 
sem si dovolila sprejeti pomoč (in predvsem priznati, da jo potrebujem). Veliko bolj sem bila sproščena,ko sem se lahko posvetila hčerkama (ne da bi me pogled na kup nezlikanega perila spravljal v slabo voljo).

Ko sem pustila službo, sem se odločila, da prevzamem vse nazaj in trenutno je ostalo pri tem. Vsekakor pa sem prepričana, da se bom ponovno odločila za pomoč, če bom čutila, da jo potrebujem.

 

 

 

čiščenje stanovanja

 

Ta september imam totalen napad čiščenja, zato sem se odločila, da vam napišem nekaj o tem (mogoče ga ima še katera od vas). Prav čutila sem, da rabim narediti generalno cele hiše in se ločiti od stvari, ki jih imam shranjene na zadnjih policah v omarah in jih ne uporabljam. Pod roke mi je prišla knjiga Umetnost pospravljanja, ki mi je dala še dodaten zagon.

 

 


Napisala jo je Japonka Marie Kondo. Ne pričakujte le knjige, ki bi vas naučila pospravljati. Meni je bila všeč, ker da jasne nasvete, kako se ločiti od "krame" - spominkov, daril, telegramov, oblačil s posebnih priložnosti, knjig, zvezkov iz otroštva, skratka vsega, kar doma prestavljamo in ne uporabljamo. Jaz sem si kupila svoj izvod in moram reči, da sem se vmes kar nasmejala, ko sem se čisto našla v primerih. 


Ko boste počistili in naredili prostor, takrat se boste počutili lažji in bolj sveži. Marie piše, da celo nekatere njene stranke izgubijo kilograme in se pomladijo (super ne?). 


Dodala bom še en moj trik za piko na i. Hčerka mi je naredila blazinice iz filca (sovice, srčke in podobno), ki sva jih nadišavili z eteričnimi olji. Sedaj, ko odpreva omaro iz nje prijetno zadiši, je že zjutraj veselje pogledati v omaro (in v njej stvari, ki me navdihujejo).

 

 

 

Kam s presežki?

 

1. Oblačila in igrače lahko spravite v vreče (priporočam 120 l) in oddate v zabojnike Humana. Če poznate koga, ki bi bil vesel vaših oblačil, mu jih podarite (včasih se splača malo povprašati naokrog).

 

2. Preverite, če kje potekajo garažne razprodaje. Udeležite se jih ali pa preverite pri organizatorju, če ga zanima, da prevzame vaše stvari (lahko podarite stvari lokalnemu društvu in jih oni prodajo naprej ter tako naredite še dobro delo).

3. Podarite odvečne kose pohištva, bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, igrač, oblačil, posode in podobnih predmetov enemu od Centrov ponovne uporabe (kar nekaj jih je po Sloveniji). Izdelke bodo pripravili za vnovično uporabo in jih dali naprodaj po simbolični ceni v zeleni trgovini.